Karma
MISEL
Bhavagad Gita 2:22
Tako kot človek odvrže ponošeno obleko in obleče novo, tako tudi utelešena duša odvrže ponošeno telo in obleče novo.
Karma se ponavadi napačno in poenostavljeno smatra kot »usoda«.
Beseda karma pomeni delovanje in posledico delovanja. Stavek, ki najbolje odraža bistvo karme, je: »Kar boš sejal, to boš žel.« Določeno delovanje vedno ustvari posledico. Karma je več ali manj stvar naravnih zakonov in ne nagrade ali kazni. Mahatma Gandhi je nekoč rekel: »Po izumu zakona karme bi se Bog lahko mirno upokojil.« Čeprav je to šala, je resnica, da karma deluje avtomatsko in ne temelji na presoji nekoga. Izberemo pa lahko naše delovanje in zato je odgovornost zanj na nas. Poglejmo, kako izgleda pot duše iz življenja v življenje. Duša se utelesi na nekem mestu v nekem času.
Rodi se v telo človeka in sledi zakonom družbe, v kateri se je znašla.
Pod vplivi okoliščin takšen človek sprejme svoje odločitve: raste, se šola, ima otroke, dela svoj posel, naredi veliko dobrih in verjetno tudi slabih stvari in na koncu umre. Skupen seštevek delovanja tega človeka, njegove karme, ustvarja določene sile, ki usmerjajo naslednjo inkarnacijo duše. Nekatera delovanja v prejšnjem življenju bodo imela močan vtis na prihodnjo inkarnacijo, nekatera pa slabši. Ker je vesolje tako dobro urejeno mesto in se vsak njegov del lahko poveže z drugimi deli, se duša rodi takrat, ko so izpolnjeni najugodnejši pogoji za izpolnjevanje posledic njene karme. Se pravi, da se bo naslednje utelešenje zgodilo takrat, ko stanje vesolja ustreza pridobljeni karmi. In tisti, ki poznajo djotish in bodo živeli v istem časovnem obdobju, bodo imeli na razpolago popoln odraz evolucije te duše: sliko neba v trenutku njenega rojstva.